Samanta Kobal
NEVARNO JE BITI STEVARDESA
Resničnostni show o čisto zaresnih zgodbah iznad oblakov
Skupina odrasli, gledališka sezona 2006/07
Režija ...............................................................................Samanta Kobal
Mentorici ..............................................Samanta Kobal, Urška Bradaškja
Scena, kostumi .................................................................skupinsko delo
Lučni tehnik in tonski tehnik ................................................Jaka Varmuž
Igrajo:
Stevardesa Maya ....................................................................Edith Zrim
Stevardesa Zoya .............................................................Lena Gregorčič
Stevardesa Anja ..................................................................Jasna Mlinar
Stevardesa Klara ........................................................Veronika Dobrinja
Stevardesa .............................................................................Petra Bajič
Voditelj Tom .........................................................................Erik Paliska
Premiera 16.septembra 2007 v Gledališču Koper. Predstava traja 60 minut.
Predstavljamo vam resničnosti show, v katerem ne bo vse odvisno od nastopajočih. Za dokončen razplet bomo potrebovali občinstvo, ki bo tako postalo aktivna četrta stena v predstavi. Iznad oblakov smo pristali na odru, kjer naj bi se odvijalo super finalno tekmovanje za naj stevardeso leta. Mi bomo priča zadnjemu izboru, na kateremu se nam izmed par tisoč prijavljenih stevardes pristavi pet naj, naj, naj. Če so na prejšnjih tekmovanjih izkazovale svojo lepote in ročne spretnosti, se morajo na zadnjem izboru izkazati z najneverjetnejšo zgodbo, ki so ji bile priča na službeni poti. Tako se v predstavi znajdemo pred petimi zgodbami, od katerih je ena bolj nenavadna od druge. Po tej nevarni poti med oblaki stevardese varno vodi malce gizdalinski voditelj Tom, ki pa ne ostane hladnokrven do čarov superfinalistk.
KDO SO STEVARDESE
Predstava Nevarno je biti stevardesa pred nas postavi plejado človeških karakterjev v petih monologih, ki se osredotočajo na določen trenutek v življenju posamezne tekmovalke.
Naše stevardese se v predstavi srečajo z zelo zahtevno nalogo, ki od njih terja popolno zlitje z osebo v monologu, obenem pa se mora ta oseba znati fleksibilno gibati skozi improvizirane dele predstave.
Predstava se v prvem planu ukvarja z monologom kot obliko dramskega izraza. Tako se prikaza nismo lotili na rutinski način ampak so se morale igralke spopasti z življenskim izsekom, ki ga pred občinstvom podoživijo v eni sapi. Zgodbe petih stevardes nastopajo vsaka zase in to je njihov namen, kajti slednje morajo biti podane na najatraktivnejši način, če želijo prepričati občinstvo, da nakloni določeni stevardes čim več točk. Zgodba v okviru interaktivnega showa »prodaja« svojo nosilko.
Podali smo se v vodo »restničnostnega«, da vidimo, kakšni so občutki, ko se trdna dramska struktura znotraj naštudiranega odrskega prikaza sooči z impriviziranimi deli, ki pa kot taki ne smejo biti moteči ali rušilni za celoto ampak morajo slednji dodati kvalitativno vrednost.
Samanta Kobal
mentorica za dramaturgijo in režijo
IGRATI SE MED OBLAKI
Vsak otrok se igra. Kdo ne pozna tistega občutka, da si lahko vse, kar premoreta tvoja domišljija in fantazija in polno verjeti v to, kar si in to izražati, deliti z drugimi, brez sramu, brez samokritike, brez razdiralnih mentalnih vzorcev. Slednje pridobimo šele z odraščanjem in zavedanjem samega sebe, sebe v družbi.
Ker je za dramskega igralca in vsakega ustvarjalca potrebno, da preide v kreativno stanje, se pravi v stik z neomejenim virom domišljije, se je potrebno telesno, mentalno in čustveno sprostiti in priti v stik s svojimi petimi čutili s katerimi zaznavamo svet okoli sebe. V ta namen smo uporabljali tehnike sproščanja in prebujanja čutil ter se razigrali v družabnih igrah, ki nas o dramski igri veliko naučijo.
Z raznoraznimi vajami smo ugotovili, da imamo telo s katerim lahko upravljamo. Lahko se z njim izražamo gibalno, lahko obarvamo glas in ga pošiljamo na dan iz različnih kotičkov telesa. Začeli smo improvizirati, postavljati imaginarne okoliščine, se vživljali v različne značaje katerih okvir smo sami začrtali in ustvarjali scene.
Ko smo ugotovili katere možnosti ima vsak posameznik pri izražanju samega sebe, smo začeli ustvarjati značaje dramskih likov. Tako smo znali poiskati gibanje lika, glas lika, njegovo čustvovanje in mentalne vzorce. Učili smo se slediti notranjemu impulzu, da je lahko spregovorila naša organska narava in z njo logika in logično razmišljanje v okviru dramskega lika, ki je ustvarila vero v imaginarne okoliščine in s tem odrsko resničnost.