Resnično - komični izseki našega vsakdanjega življenja

OH, TA NAŠ SVET!
skupina starejši osnovnošolci, gledališka sezona 2012/13


Režija in mentorstvo ............................... Samanta Kobal


Igrajo:

1. Prizor - Kako mi greš na živce!..................... Anastazija Šik, Peter Erzetič, Rok Mežnarič Rihter
2. Prizor - Stop onesnaževanju!.............................................................. Ria Drožina, Peter Erzetič
3. Prizor - Mmmm, kako diši denar! .................................................................................................
.................................................... Rok Mežnarič Rihter, Matic Blagonič Ria Drožina, Anastazija Šik
4. Prizor - Kakšna dogodivščina tale ribolov ....,..........................,,........ Tjaš Kavrečič Peter Erzetič
5. Prizor - Kakšna beda, zasedena klopca! ....,............ Vanja Janežič Anastazija Šik, Tjaš Kavrečič
6. Prizor - Prekrasna ura! Ojoj, še bolj prekrasna zapestnica! ............... Vanja Janežič, Ria Drožina
7. Prizor - Zelo rad si ogledujem mesta ............................................. Matic Blagonič, Tjaš Kavrečič
8. Prizor - Vse obleke hočem zase .................................... Eva Mlakar, Ria Drožina, Vanja Janežič
9. Prizor - Zeloo rada spim ........................................... Eva Mlakar, Anastazija Šik, Matic Blagonič


Koreografije: Artur Steffe, Dana Drožina
Izbor glasbe: Dana Drožina, Samanta Kobal
Lučni in tonski tehnik: Igor Šturman

Premiera, Kulturni dom v Dekanih, 19. junij 2013 ob 19.00.

 
Naša štartna točka je bila »ljubezen do …« ter »drugačni in raznoliki smo, na kakšne vse načine se sporazumevamo«. Pogovarjali smo se o različnih ljubeznih: do samega sebe, do hrane, do športa, do predmetov ali oblek, do oseb . Razmišljali smo, kdaj se lahko ljubezen obrne tudi v sovraštvo ali nasprotno. Vzporedno z igranjem in ustvarjanjem prizorov na določeno temo, so se nam na obzorju začele prikazovati neštete možnosti komuniciranja med seboj. Ugotovili smo, da se lahko med seboj sporazumevamo na veliko načinov. Seveda je besedno sporazumevanje, v istem jeziku, najpreprostejša stvar. Kaj pa, če imamo opravka s tujcem in njegovega jezika ne poznamo, on pa našega ne. Kako poteka komunikacija takrat?

Kaj, če imamo opravka z gluhonemo osebo. Kako se dogovorimo? Kaj pa, če ima nekdo zelo različne poglede od naših in nam nikakor noče prisluhniti? Kako poteka komunikacija preko telefona, sms-jev, meila, skypa?

Iz vsega naštetega smo izbrali najzanimivejše in raznolike vsebine, ter jih v obliki kratkih, humornih gledaliških prizorov postavili na oder. Uprizorili smo kolaž kratkih zaključenih vsebin, ki kot skupek predstavljajo malce groteskne izseke iz našega vsakdanjega življenja.

Ker nismo hoteli naše misli - prizore prostorsko določiti, se kot scena pojavljata samo dva stola, ki na prizorišču lahko postaneta vse: cesta, hiša, stanovanje, morje, trgovina, park in še kaj. Prav zaradi te prostorske in časovne nedoločljivosti, se naša predstava lahko dogajajo kjerkoli na svetu, komurkoli ter v kateremkoli času.

Našo nalogo, to je čim bolje znati uporabiti lastno telo, kot edino igralčevo orodje, smo zelo dobro opravili. Ugotovili smo, da se da s kretnjami, gibi, glasovi in šumi na odru veliko narediti in prikazati ter spoznali, da je na odru človeška figura najmočnejše izrazno sredstvo.

Vsekakor smo se pa veliko zabavali, ob iskanju naših različnih načinov sporazumevanja ter pri odkrivanju naših mnogoterih in pestrih želja. Ob tem smo se seveda spoznavali in na lastni koži preizkušali človeško raznolikost, se ob tem povezali kot skupina, ki skupaj diha na gledališkem odru.